DRUŠTVO REŠEVALNIH PSOV

WORLDCHAMPIONSHIP 2013, NIZOZEMSKA

V soboto, 21.9.2013 zjutraj sta se Igor in Nataša pripeljala k meni domov, da smo s prtljago zapolnili še zadnje proste kotičke v našem novem kombiju, nato pa smo se odpravili na dolgo pot proti Nizozemski. V tem dnevu smo prevozili približno pol zadane poti in nato prenočili na čudoviti kmetiji v Nemčiji.
Naslednji dan, v nedeljo, 22.9. smo se po obilnem zajtrku in sprehodu s psi odpravili proti Nizozemski. Pozno popoldan smo prispeli do našega drugega prenočišča v kraju Wichmond. Do primerne ure za počitek nam je ostalo kar nekaj časa, zato smo se odpravili še na ogled mesta in čudaški hamburger, v katerem smo lahko okusili vse vrste okusov.
V ponedeljek, 23.9. smo se polni novih moči že zgodaj zjutraj odpravili proti Amsterdamu, kjer nas je pričakala Jerneja in nato postala naša super vodička po tem velikem, a lepem in zanimivem mestu, polnem turistov, rečnih ladjic, koles, umetnikov in še mnogo drugih zanimivih stvari. Pozno popoldan smo postali utrujeni in lačni, zato smo se odpeljali proti naši končni destinaciji, v kampus s številnimi bungalovi, ki je bil od mesta Nijmegen, kjer je potekalo svetovno prvenstvo reševalnih psov, oddaljen približno 30 kilometrov. Po okusni pašti, smo sprehodili pse, se malo naklepetali in nasmejali ter se odpravili spat.
V torek, 24.9. smo se ponovno zbudili željni novih dogodivščin, zato smo se odločili, da še zadnji dan pred uradnim začetkom svetovnega prvenstva preživimo v muzeju na prostem v kraju Archer, kjer smo si ogledali  Nizozemsko v malem. Po kosilu smo Jernejo odpeljali v hotel, kjer se je pridružila ostalim sodnikom, mi trije pa smo se vrnili v bungalov in ponovili prejšnji večer.
Naslednji dan, v sredo, 25.9. pa se je začelo za res. Po veliki skodelici kave in obilnem zajtrku se je Igor z Asom, Romanom in »teamleaderko« Tatjano iz DRPB odpravil na veterinarski pregled, kjer so seveda ugotovili, da je As pripravljen na tekmovanje, zato se je vrnil po naju z Natašo in skupaj smo se odpravili na stadion v Nijmegen, kjer je potekala uradna otvoritev prvenstva. Ker smo zaradi dolgega korakanja po mestu postali lačni, smo se na hitro podkrepili z mastnimi hamburgerji in se odpravili na žreb.
Igorju in Asu je bilo usojeno, da sta poslušnost odpravila že v četrtek, 26.9. ob 8.30. Pol ure, ko sta se trudila na poligonu, sva z Natašo stiskali pesti in posneli nekaj fotografij, Jerneja pa je na samem poligonu med sojenjem trepetala če bo As vendarle zdržal celotno odlaganje.  Na koncu Igor sicer ni mogel skriti svoje zaskrbljenosti nad 75 točkami, vendar se je grenak občutek izgubil v petek, 27.9. ob 14.15, ko sta z Asom odlično izpeljala iskanje in si zaslužila 176 točk. Veseli in zadovoljni smo se z ruševine odpravili nazaj na stadion in nadaljevali s predstavitvijo naslednjega svetovnega prvenstva, ki ga bo organiziralo naše društvo. Kar nekaj ljudi se je ob naši »stojnici« ustavilo, z nami poklepetalo in seveda poskusilo odličen pršut s sirom, ob katerem ni manjkalo niti vino.
Do nedelje, 29.8. smo nato vsak dan vztrajali na naši »stojnici, ob tem pa smo opazovali poslušnost ostalih psov, pili zanič kavo, zapravljali za pasje igrače in se družili z ostalimi udeleženci prvenstva. Zamudili nismo niti »come together night«, kjer smo prav tako zelo uživali, plesali, vendar na žalost malo jedli. 
V nedeljo popoldan se je končno začel zaključni del, na katerem smo ponosno zaploskali petnajstemu mestu, ki si ga je prislužil naš član. Seveda pa smo bili vsi  ponosni tudi na dosežke naših sonarodnjakov. Okoli 18. ure smo se odpravili proti Frankfurtu, kjer smo si čez noč nabrali novih moči za približno 1000 kilometrov, ki smo jih prevozili v ponedeljek, 30.9.2013.

Skratka, bilo je lepo, polno dogodivščin, novih izkušenj in ljudi.

Še enkrat čestitke Igorju in Asu za voljo, delavnost in pogum, ki so ju  pripeljali do te dobre uvrstitve!

Zapisala: Anja

DAN CIVILNE ZAŠČITE OBČINE MIREN-KOSTANJEVICA

V soboto, 6.4.2013, smo se okrog poldneva Davorin in jaz pripeljali k Petru domov, pripravili prikolico, vanjo »spravili« Ino, Zono in dve Luu, in se nato počasi odpravili proti Šempetru, kjer se nam je pridružila še Melita. Ko smo prispeli v Miren k šoli, nas je tam že čakal Tomaž z Labom. Po kratkem pogovoru z gasilci, reševalci in drugimi pripadniki civilne zaščite, smo pripravili naš kotiček. Na mizo smo položili veliko opreme, ki jo potrebujemo za treniranje psov pa tudi v resničnih reševalnih akcijah. Da so si ljudje lažje predstavljali kaj je naše poslanstvo, smo ob mizo postavili še dva plakata, na katerih je bilo predstavljeno šolanje psov, nekaj osnovnih pravil o obnašanju ob psih, fotografije pa so ponazarjale kako poteka naše delo. Kljub tem plakatom je do naše mize pristopilo veliko ljudi, predvsem otrok, ki so nam postavljali veliko vprašanj, najraje pa so razvajali naše pse z božanjem in prigovarjanjem. Med drugim smo po kratki Tomaževi predstavitvi društva imeli tudi prikaz iskanja pogrešane osebe v naravi, na katerem so sodelovali Melita z Luu, Peter z Ino in Davorin z Zono. Ker so psi našli markerja zelo hitro, nam je ostalo nekaj časa, ki smo ga izkoristili še za kratek trening oblajanja. Ko so s predstavitvami zaključili še drugi člani civilne zaščite, smo se okrepčali z joto in klobaso, pospravili vso opremo in se odpravili proti domu.

Zapisala: Anja