3. FCI svetovno prvenstvo ekip reševalnih psov, Žatec 23-26.8.2012

 

 

'Bi ti šel za vodjo skupine na svetovno na češkem?' me je v začetku poletja vprašal Igor. Po krajšem razmisleku, sploh pa potem, ko sem izvedel , da gresta tudi Davorin in Jerneja, dvomov o odhodu ni bilo več. Čas do svetovnega prvenstva smo si krajšali z branjem pravilnika, treningi iskanja, razmišljali o vpisu na plesni tečaj, saj nam je koreografija v nekaterih detajlih močno nagajala, Poskrbeli pa smo tudi za logistiko in manjkajočo opremo.

V četrtek 23.avgusta se je začelo nekako v našem stilu. Ob uri odhoda navkljub pogledovanju po cesti in nekaj telefonskih klicih, Igorja in Žige nismo učakali na zbornem mestu pri Petru, ki je šel z nami za tehnično in moralno podporo. Po prihodu na Igorjev dom smo si ob pogledu na parkiran avto najprej oddahnili, potem pa s pritiskom na zvonec neusmiljeno prekinili sladke sanje. Nauk zgodbe je, da se pomembne ljudi vedno pride iskat! Preostanek dneva smo prebili v avtu, občasnih sprehodih z našimi psi in dolgimi urami klepetanja. Ob prihodu v Žatec smo uredili vpisne formalnosti , sodelovali na otvoritveni slovesnosti in večer zaključili s kulinaričnimi dobrotami pri Medvedu.

Po urniku smo imeli v petek popoldan kot prvo disciplino iskanje, zato smo dobršen del dneva namenili ogledu vaj iz poslušnosti, kar se je izkazalo kot zelo koristno in poučno. Strinjali smo se, da navkljub enotnem pravilniku ni omejitev za človeško domišljijo, saj je vsaka skupina celoten sklop vaj izvedla na svoj način. Popoldan smo se odpravili na lokacijo za iskanje v bližnjem zaselku Zahori. Po prijavi pri sodniku, nam je kmalu postalo jasno, da glede na območje gibanja lahko ohranimo osnovno taktiko iskanja z delitvijo na sektorje, ne bo pa to preprosto izvesti , saj je bil teren gosto poraščen. Naše skrbi so bile povsem odveč , saj je Car že po par minutah oznanil, da je našel osebo, skoraj hkrati z njim pa je nedaleč proč tudi Zona sporočila svojo najdbo z glasnim laježem. Zase lahko rečem, da je bilo dogajanje v teh trenutkih res dinamično. Ob vsem hrupu, ki ga je povzročilo lajanje dveh psov, dogovarjanju po radijski postaji z vodniki , komuniciranju s sodnikom, me je na koncu vsake prijave čakalo še iskanje vodnika s psom na iskalnem območju, ki mi je pozicijo občasno nakazoval s

piščalko. Jerneja in Davorin sta z iskanjem nadaljevala, ko smo vse skupaj ponovili še enkrat, saj sta As in Zona skoraj hkrati nakazala še tretjo osebo. Igor je imel skoraj nemogočo nalogo, saj bi moral prehoditi večji del iskalnega območja (njegov del je bil najbolj oddaljen od izhodišča), zato nam je prišlo še kako prav, da je nakazala tudi Zona, ker je bil Davorin bistveno bližje skriti osebi. Z najdeno tretjo osebo in s tem prisluženo odlično oceno (kar 254 točk od 260ih možnih) za delo vodnikov in vodje skupine smo opravili prvi del naloge.

Sobotno dopoldne je minilo v pogledovanju v nebo in pobožnih željah, da ob enih in pol , ko smo imeli na urniku poslušnost, le ne bo prevroče. Pa ni bilo, vsaj zaradi vremena ne, smo pa zagotovo ogreli oba sodnika, ki sta nam prisodila visoke ocene za naše delo. Čakala nas je še kakšna ura negotovosti, ko smo pričakovali rezultate preostalih ekip na iskanju vendar je bilo vedno bolj jasno, da odličje bo. Zvečer dvoma ni bilo več, naša ekipa v sestavi Jerneja s Carjem, Davorin z Zono, Igor z Asom in Gregorjem kot vodjo ekipe se je vpisala med najboljše na svetu.

Zagotovo izreden dosežek za peščico ljudi iz dela sveta, ki nima takšnega ekonomskega zaledja kot večina tistih, ki jih srečujemo na vajah in tekmovanjih, vendar ima tisto bistvo, brez katerega ni možno narediti ničesar; ljudi z znanjem, vztrajnostjo in predvsem pripravljenostjo pomagati in sodelovati. Tudi zato je naš uspeh, uspeh vseh s katerimi se družimo.

 

V galeriji :
link

V galeriji so tudi slike sprejema pri županu:

 

link

napisal: Gregor