Mednarodna vaja ekip, Žatec

Moja prva odprava na mednarodno vajo se je začela 20 aprila 2012 ob uri 03.00, ko sva se skupaj s Chesterjem odpravila od doma. Najprej sem se odpravil do Vrtojbe, kjer sem pobral Jernejo Ternovec; od tu sva se napotila proti Volčji Dragi, kjer so nas čakali Melita s psom Lu, Igor s psom As, Gregor s psom Viki in vso potrebno opremo. Morali smo še po Ano s psom Pan in Davida s psom Max. Pot smo nadaljevali proti Ljubljani; med potjo smo se srečali s tričlansko ekipo drugega društva, katera nam je sledila do cilja.

Prva postojanka je bila zadnja bencinska postaja v Sloveniji, kjer smo izpustili pse in se odpočili. Pot smo nadaljevali preko Avstrije, kjer me je pozitivno presenetilo dejstvo, kako je za naše štirinožne prijatelje poskrbljeno-presenetljivo in lepo, saj je vsaka restavracija oz. postojanka imela posodo z vodo in hrano.

Pot smo nadaljevali in se ustavili šele na Češkem. Že takoj po meji se opazi razliko v urejenosti in sami kulturi med dvema državama, v mislih imam Avstrijo in Češko. Ustavili smo se torej na Češkem, kjer smo izpustili pse in se okrepčali.

Končno smo prispeli do Žateca. Prvi vtis, katerega sem dobil je bil negativen, saj mi je mesto dalo vtis hladnosti. Takoj smo se odpravili do baznega centra, kjer smo prijavili obe ekipi:

• EKIPA 1: Ana-leader, Igor in Danijel

• EKIPA 2: Gregor-leader, David in Melita

Po prijavi smo prejeli program in izžrebali številke. Moram priznati, da smo imeli pri žrebu srečo, saj smo izžrebali številko 8 in 9.

Na večerji dobrodošlice smo se spoznali z drugimi ekipami. Glede na to, da sem se podobne vaje in srečanja udeležil prvič sem spoznal veliko novih ljudi; veliko dobre volje je bilo s sosedi Hrvati. Po večerji smo se namestili po sobah in poskrbeli za vse potrebno. Chester in Lu sta prenočila z nami v sobah, saj sta tako tudi navajena-samo tako sta se lahko odpočila od poti in se pripravila na vajo.

PRVI DAN-sobota 21.4.2012:

• Vstali smo ob uri 06.30, poskrbeli za pse, pozajtrkovali in si razdelili opremo. Prvo vajo IPO smo imeli ob uri 9.30. Prva ekipa, ki je nastopila je bila ekipa od Gregorja, druga pa ekipa od Ane. Sodila je Jerneja Ternovec.

• Prvi vaji je sledila PRVA POMOČ, ker smo morali oskrbet odprt zlom noge, poškodbo glave ter prenos ranjenca. Obe vaji sta ekipi opravili dobro.

• Po pavzi, v popoldanskih urah smo imeli iskanje pogrešanih izpod ruševin. Naloga ekipe: iskanje pogrešanih.

• Sledila ja naloga sledenja, kjer so morali psi najti 3 predmete (nogavica, spužva in rokavica) in pogrešanega človeka, katerega so morali psi nakazati z laježem. Vaje nismo še nikoli prakticirali in prav zato je imel Chester, pa tudi drugi psi težave pri iskanju. Chester je imel namesto sledenja najboljšo hojo poleg do sedaj! Kljub temu smo vajo uspešno opravili.

• Večerjali smo v gostilni Medved in zaradi pozne in počasne postrežbe skoraj zamudili vajo. Nočna vaja iskanja pogrešanih: Anina, torej moja ekipa je iskala med betonskimi bloki, druga ekipa pa na drugi lokaciji, v sklopu betonskih blokov. Vajo smo uspešno opravili.

• Po napornem in delovnem, pa tudi zanimivem in posebnem dnevu smo se poveselili v gostilni Medved.

DRUGI DAN-nedelja 22.4.2012

• V nedeljo zjutraj nas je čakala vaja IPO. Naša ekipa ni opravila najboljše, saj kljub temu, da so psi našli pogrešane niso tega nakazali z laježem, kar pomeni, da pogrešanih niso našli. Dobili smo le nekaj točk za taktiko in intenzivnost iskanja. Sodnica Jerneja Ternovec. Neuspeh nas je precej potrl.

• V popoldanskih urah smo imeli vajo VRVNA TEHNIKA. Naloga: lastnik je moral psa zvezat z vrvjo in opraviti skupaj z njim spust.

• Zadnja vaja: iskanje pogrešanih izpod ruševin, ki je bila nadaljevanje vaje iz prejšnjega dne. Vajo smo uspešno opravili.

• Razglasitev rezultatov: obe ekipi sta vajo oz. vaje uspešno opravili, saj smo skupaj dosegli več kot 70% potrebnega rezultata.

Po razglasitvi rezultatov smo se odpravili proti domu. Tokrat smo ubrali drugo pot, in sicer preko Nemčije, Avstrije do Slovenije. Na začetku poti smo bili polni vtisov in veseli doseženega rezultata, kljub utrujenosti, ki nas je počasi dohitela med potjo. Domov smo prispeli v jutranjih urah.

 

Napisal Danijel Prostran